{"id":2280,"date":"2022-06-07T06:30:36","date_gmt":"2022-06-07T05:30:36","guid":{"rendered":"https:\/\/zinet.si\/zkzp\/?page_id=2280"},"modified":"2022-09-07T09:30:09","modified_gmt":"2022-09-07T07:30:09","slug":"zupnija","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zinet.si\/zkzp\/home-1\/zupnija\/","title":{"rendered":"\u017dupnija"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Zemljevid \u017eupnije<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Zgodovina<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

Mlada \u017eupnija, ustanovljena 19. marca leta 1991, je kot glavni bogoslu\u017eni prostor natan\u010dno tri leta in sedem mesecev uporabljala kapelo \u0161olskih sester.<\/p>

Cerkev smo za\u010deli graditi 17. avgusta 1993. Plo\u0161\u010da, na kateri zdaj sedimo ali stojimo, je bila ulita \u017ee 24. novembra istega leta, 12. decembra pa sta bila blagoslovljena gradbi\u0161\u010de in temeljni kamen.<\/p>

Na soboto zve\u010der, bilo je 19. novembra 1994, smo imeli zadnjikrat nedeljsko bogoslu\u017eje pri sestrah, saj so bili \u017ee naslednji dan blagoslovljeni prostori pod cerkvijo, s tem pa tudi za\u010dasna \u017eupnijska kapela. V njej so potekale vse oblike bogoslu\u017eja dve leti, izjema so bile le delavni\u0161ke jutranje ma\u0161e.<\/p>

Kri\u017eanega je upodobil rezbar Janez Vovk s Police pri Naklem za prvi misijon v na\u0161i \u017eupniji.<\/p>

Redno bogoslu\u017eje se je v \u0161e nedokon\u010dani cerkvi za\u010delo z obnovo misijona 24. oktobra leta 1996.<\/p>

Marca tega leta je bil dograjen strop; do julija tudi \u017ee tlak v prezbiteriju in v Marijini kapeli, okrasni venci in stenske lu\u010di. Do 20. oktobra \u0161e ostali tlak, stenske kamnite obloge in parket v cerkveni ladji. Za\u010dasni kri\u017eev pot je na steklo narisalo 13 mladincev in ena gospa pod mentorstvom predmetne u\u010diteljice likovne vzgoje Jolande Pibernik.<\/p>

Na deveto obletnico ustanovitve \u017eupnije smo dobili nove klopi.<\/p>

Eno leto kasneje je bila narejena fasada na cerkvi ter zunanja ureditev dvori\u0161\u010da.<\/p>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

Sveti Modest<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

\"\"Da bi se s sv. Modestom duhovno \u010dim bolj povezali in se mu \u0161e bolj zavzeto priporo\u010dali, smo kot za\u010dasno re\u0161itev za \u017eegnanjsko nedeljo 1997 leta oskrbeli fotografijo freske na\u0161ega zavetnika.
Izvirnik je v pokopali\u0161ki cerkvi v Althofnu (\u017eupnija Mariapfarr v avstrijski pokrajini Lungau). Na njem je sv. Modest prikazan pri prvi evangelizaciji na\u0161ih prednikov, \u0161e preden so ti imeli cerkev. Svetnik s kri\u017eem v roki oznanja namre\u010d evangelij, stoje\u010d kar na skali. Slovenci v znamenitih narodnih no\u0161ah so upodobljeni kot vneti poslu\u0161alci, kleriki pa dr\u017eijo znamenja misijonarjevega \u0161kofovstva: \u0161kofovsko palico in kapo.<\/span><\/p>

Na\u0161a \u017eupnijska cerkev sv. Modesta je prva na Slovenskem, posve\u010dena apostolu Slovencev, misijonarju v Karantaniji, ki ima Oltarna fotografijaneprecenljive zasluge pri pokristjanjenju Slovencev. Naravna vera na\u0161ih prednikov je temeljila na predstavi o nenehnem boju med dobrim in zlim. Izpod gospostva Obrov jih je okoli leta 630 osvobodil vladar Samo in jih s svojega vladarskega sede\u017ea na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju varoval pred sovra\u017eniki.
Drugi karantanski knez je bil Borut. Njegov sin Gorazd in ne\u010dak Hotimir sta na otoku Chiemskega jezera \u017ee sprejela katoli\u0161ko vero. Knez Hotimir je prosil salzbur-\u0161kega \u0161kofa Virgila (746-784), naj obi\u0161\u010de njegovo ljudstvo in ga potrdi v veri. Ta pa je v svojem imenu poslal med Slovence<\/p>

Modest in Karantanci<\/b>
misijonarja Modesta z nalogo, naj kot \u0161kof posve\u010duje cerkve, name\u0161\u010da duhovnike in pou\u010duje ljudstvo. V karantansko kne\u017eevino, mnogo obse\u017enej\u0161o kakor je dana\u0161nja Koro\u0161ka, je pri\u0161el okoli leta 753. Z odlokom pape\u017ea \u0160tefana II. je postala misijonska de\u017eela \u0161kofije Salzburg.
Knez Hotimir je misijonarju Modestu poslal na mejo kne\u017eevine posebno odposlanstvo in se mu kasneje pridru\u017eil tudi sam. Sprevod je krenil na Krnski grad, kjer je bil knezov sede\u017e in prva cerkev; postavil jo je, prvi organizator priprav za ustanovitev misijona.
Kip sv. Modesta
\u0160kof Modest je potreboval ve\u010dje sveti\u0161\u010de. Nasproti sedanjega Gosposvetskega polja so \u0161e obstajale razvaline mesta Virunum, kjer je bil do prihoda Slovencev (okoli l. 590) sede\u017e starokr\u0161\u010danske \u0161kofije.
Prav tu se je \u0161kof Modest s knezovo pomo\u010djo lotil gradnje prostorne cerkve, imenovane Gospa Sveta. S tem se je za\u010dela obnova kr\u0161\u010danstva v karantanski kne\u017eevini. Modest je gradil cerkve na zahodnem in ju\u017enem Koro\u0161kem, severnem in zahodnem \u0160tajerskem, pa tudi na jugu in ob obeh bregovih Drave.
Od kod izhaja sv. Modest, ne vemo zanesljivo. V nekem pismu se je sam ozna\u010dil kot “Scotus” (\u0160kot, kar je pomenilo tudi Irca). Modestus (Skromni) je njegovo meni\u0161ko ime, ki ga je dobil ob vstopu v irski samostan. Lahko da je pri\u0161el v Salzburg hkrati z Virgilom. Irski cerkveni zgodovinar Dempster ga omenja kot spremljevalca sv. Bonifacija. Odlikovalo ga je veliko znanje, zaupanje v bo\u017ejo pomo\u010d in Bo\u017ejo Mater, neutrudljiva delavnost in velika misijonarska vnema. V Karantaniji je deloval \u0161tirinajst let. Umrl je leta 767.
Modestov grob je v stranski kapeli bo\u017ejepotne cerkve pri Gospe Sveti. Leta 1953 so bile njegove relikvije prelo\u017eene v rimski otro\u0161ki kamniti sarkofag. Na oltarni plo\u0161\u010di pa je gotski kip sv. Modesta. V levi roki dr\u017ei model gosposvetske stolnice.
\u0160kof Modest si je z veliko oznanjevalno vnemo prizadeval, da bi poganski Slovenci spoznali Boga. Pribli\u017eal ga jim je z nenasilnimi oblikami pokristjanjevanja, kar je bila temeljna zna\u010dilnost vseh irskih misijonarjev.<\/p>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t

\u017dupnijska cerkev<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t

\"\"<\/strong>Kot z o\u010desom v trikotniku simboli\u010dno ponazorimo Boga, tako je v stropu nad oltarjem trikotna kupola – svetlobnik. Simbolizira Boga O\u010deta, ki sprejema Jezusovo in na\u0161o daritev na oltarju.
Strop se iz najni\u017eje to\u010dke nad oltarjem vse bolj dviga, kot naj se na\u0161e molitve izpred oltarja dvigajo k Bogu. Ob svetlobniku so trije simboli na\u0161e \u017eivljenske poti. Te so za posamezne ljudi razli\u010dno dolge.
V \u017eivljenju se pojavljajo kri\u017ei. \u017delimo jih sicer zaobiti, vendar nam Jezus govori, da naj kri\u017ee vdano sprejmemo (zato so v kvadratu kri\u017ei). \u010ce kri\u017ee z ljubeznijo sprejmemo, prihajajo v nas milosti, kar ponazarjajo \u017earki na stropu..
Na za\u010detku ponazorjene poti je kocka. Kot so vojaki vrgli kocko, kdo bo dobil Jezusovo obleko, tako naj bi v srcu tudi mi “vrgli” kocko, da bi \u010dim ve\u010d pri sv. ma\u0161i prejeli z ambona, oltarja in iz sveti\u0161\u010da.
Ko se vzpenjamo k Bogu po strmi poti, naletimo na ovire. Simbolizira jih globoka zareza v stropu, vendar jih z Bo\u017ejo pomo\u010djo lahko premagamo, zato se \u017earki (znamenja milosti) nadaljujejo preko te zareze.
\u010ce na poti popustimo v kr\u0161\u010danskem \u017eivljenju, nam Bog ne more tako u\u010dinkovito pomagati, zato priteka milost v manj\u0161i meri, to pa ponazarjajo prekinjeni \u017earki. Luknje v delu stropa povedo, da je “nebo” vedno odprto za nas ljudi, \u010de se vanj zazremo z zaupanjem.<\/p>

Pomen in simbolika kri\u017ea v cerkvi sv. Modesta<\/strong><\/p>

\"kriz\"Na na\u0161em oltarnem kri\u017eu je pri Kristusu posebej poudarjeno trpljenje. Posebno opazno je v izrazu obraza ter v dr\u017ei rok in nog. Pred nami za\u017eivi trpe\u010di Kristus z vso svojo notranjo in zunanjo bole\u010dino, darovano za na\u0161e odre\u0161enje
Poseben pomen ima tudi sam kri\u017e. Ni simetri\u010den, kakr\u0161nih smo tako zelo navajeni. V njem je globlji simboli\u010dni pomen. Njegov pokon\u010dni krak se steza nad zid proti nebu. To pomeni, da je odre\u0161enje, ki je pri\u0161lo po kri\u017eu, povezalo nebo in zemljo – \u010dlove\u0161tvo z Bogom. Ker smo odre\u0161eni, moramo pogled dvigati nad ves snovni svet proti nebu, k Bogu.
Vodoravni del kri\u017ea je na eni strani dalj\u0161i, steza pa se preko zidu v prostor cerkve, kjer se nahajamo mi. Napis INRI (Jezus Kristus, judovski kralj) pomeni Odre\u0161enika.
Jezusovo odre\u0161enje je podarjeno ljudem vseh \u010dasov in krajev. Sega k nam: v na\u0161 prostor in \u010das. Prav mi, zbrani v tem prostoru, smo v sveti\u0161\u010du dele\u017eni zaslu\u017eenja kri\u017ea.
V svetle\u010dih se medeninastih ploskvah se kot v zrcalu vidimo iz dolo\u010denih mest ljudje, zbrani v cerkvi. Pridru\u017eujemo se Jezusovi daritvi, predvsem njegovi ma\u0161ni daritvi, ki je istovetna z Njegovo daritvijo na kri\u017eu.
Vse konice medeninastih ploskev so usmerjene k Jezusu. Tako naj mi, odzrcaljeni v njih, pridru\u017eimo svoje kri\u017ee in trpljenje Jezusovi daritvi. To je na\u0161a daritev za odre\u0161enje ljudi. Kri\u017e je delo rezbarja Janeza Vovka.<\/p>\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t

\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t